Znanstveniki so v jamah na severu Savdske Arabije odkrili izjemno ohranjene mumificirane ostanke gepardov, ki nudijo nov vpogled v zgodovino teh mačk na Arabskem polotoku. Raziskovalci so v bližini mesta Arar izkopali sedem naravno mumificiranih osebkov ter kosti še 54 drugih gepardov. Starost najdb se giblje od 130 pa vse do 1800 let, kar dokazuje dolgotrajno prisotnost dveh podvrst teh ogroženih živali na tem območju pred njihovim lokalnim izumrtjem. Naravni proces mumifikacije v jamah je preprečil gnitje in ohranil genetski material, kar znanstvenikom omogoča podrobne analize. Čeprav raziskovalci še niso povsem prepričani o natančnih mehanizmih, ki so privedli do tako kakovostne ohranitve v jamskem okolju, najdba predstavlja ključen mejnik za razumevanje biodiverzitete regije. Odkritje je bilo podrobno opisano v strokovni reviji Communications Earth & Environment. Najdba prinaša novo upanje za okoljevarstvene projekte in morebitno ponovno naselitev gepardov v Savdski Arabiji. Strokovnjaki verjamejo, da bi lahko genetski podatki iz teh ostankov pomagali pri izbiri najprimernejših populacij za reintrodukcijo. To bi lahko v prihodnje povrnilo ravnovesje v lokalni ekosistem, kjer so gepardi nekoč igrali vlogo ključnih plenilcev.

Nova študija, objavljena v reviji Communications Earth & Environment, je pokazala, da dobro ohranjeni amazonski deževni gozd na avtohtonih ozemljih lahko zaščiti ljudi pred boleznimi. Raziskovalci so zbrali in analizirali podatke o kakovosti gozdov, pravnem priznanju avtohtonih ozemelj in pojavnosti bolezni v državah, ki mejijo na Amazonijo in jo vključujejo. Ugotovili so, da vsakič, ko ljudje posegajo v amazonski deževni gozd ali ga uničujejo, povečujejo tveganje za širjenje bolezni.